Človek je nedolgo tega živel v majhnih družbah velikosti nekaj deset ljudi, ki so se same oskrbovale s pomočjo lova in nabiranja hrane. Take družbe še vedno srečamo ponekod na svetu, recimo v porečju Amazonke. Danes živimo v megalomanskih združbah, velikih več milijonov ljudi. Te spremembe so se zgodile v zelo kratkem času, če upoštevamo splošno uveljavljeno teorijo, od kdaj je človek na Zemlji. Odmaknili smo se od narave, naši naravni čustveni odzivi in potrebe pa se niso spremenili — podobno kot za vitalnost še vedno potrebujemo podobno hrano, kot smo jo potrebovali pred tisočletji. Z vnašanjem moderne hrane negativno vplivamo na naše fizično počutje in zdravje. Enako potrebujemo tudi podobne socialne stike, kot so jih imeli naši predniki, da zadovoljimo svoje čustvene potrebe.
Lahko imaš krasno partnerko, odlično službo, socialno varnost in celo odličen socialni status, ampak nekaj bo še vedno manjkalo, da boš lahko užival polno življenje. To je pristno prijateljstvo. Moška skupina zapolni to naravno človekovo potrebo. To je okolje, kjer ti nisi tvoja izobrazba, tvoja služba, tvoj dohodek, tvoji dosežki. Tu lahko odpneš svoj oklep, brez skrbi spustiš svojo masko in si preprosto moški v vsej svoji avtentičnosti.
Ob prelomu dvajsetega stoletja je v ZDA kar okrog 90% odraslih belcev pripadalo tako imenovanim skrivnim združbam, kot so na primer prostozidarji, The moose (losi), Knights of Columbus (vitezi Columbusa) in drugi. Skupni imenovalec vseh teh združb je bil, da so verjeli, da lahko najdejo Resnico in Modrost, katero so iskali v starodavnih tekstih ali jasnovidnih sporočilih. Kasneje so na površje priplavali pripadniki Rotary in Lion’s klubov, ki naj bi se borili za »boljši« svet. Na žalost so te plemenite ideje kaj kmalu zvodenele, združbe pa postale odskočna deska za politične in poslovne povzpetnike.
Do šestdesetih let prejšnjega stoletja jih je povozil zob časa in postale so neobvladljive. Po drugi strani so nastale v času, ko je bil rasizem splošno sprejet kot znanstven in koristen za družbo. Tako so rasno nestrpnost vtkale v svoje principe delovanja. Trdili so, da iščejo razsvetljenje, vendar so se transformirale v temačne institucije, nezmožne osvoboditi se svojih doktrin. Niso se bile pripravljene prilagoditi spremembam, ki jih je narekoval družbeni razvoj. Posledično je vse več članov izstopalo.
Včasih je bilo nemogoče zmagati na volitvah, če nisi pripadal eni takih združb, v osemdesetih letih pa se je tako obrnilo, da si doživel politični fiasko, če se je ugotovilo, da pripadaš takšni združbi. Vzporedno je raslo žensko gibanje in zahtevalo vstop v te združbe, recimo v Rotary Club, ki je bil primarno ustanovljen za poslovno mreženje. Počasi so druga za drugim podlegle pritiskom in spremenile politiko članstva glede na raso in spol. To je sicer prineslo družbeno blagostanje, po drugi strani pa ni zadovoljilo potreb po avtentični plemenski moški skupini.
Te združbe, ne glede na to, kako koristne so bile, niso bile več skupnosti, v katerih bi se moški svobodno družili brez prikritih namenov. Mnoge so bile v bistvu že v začetku ustanovljene z namenom diskreditirati nečlane in privilegirati člane. V sedemdesetih so nekateri moški prišli do spoznanja, da imamo neozdravljivo željo po plemenski pripadnosti, in poskusili so postaviti strukturo, ki bi delovala. Tako so začele nastajati nove manjše skupine. Začetni poskusi so bili jalovi ali so se razvili v nepravo smer. Nekatere so oponašale skupine, ki so nastajale kot del ženskega gibanja, druge so bile ustanovljene celo kot protiutež ženskemu gibanju. Semkaj lahko uvrstimo tudi terapevtske skupine, ki so se ukvarjale z zdravljenjem raznih odvisnosti.
V tem času je Bill Kauth napisal knjigo Moški krog in v njej podal smernice za vodenje moških skupin. Ugotavljal je, kaj deluje in kaj ne, in prišel do naslednjih spoznanj:
- Člani morajo biti samo moški, saj se moški v izključno moški družbi obnašajo drugače kot v prisotnosti žensk. Tudi najbolj ozaveščen moški se bo v ženski družbi obnašal drugače.
- Majhnost. Skupine morajo imeti majhno število udeležencev, od 5 do 12. To izhaja iz plemenskih skupin, ki imajo za svoje optimalno preživetje večinoma med 20 in 40 članov, od katerih je približno polovica moških. Ko odšteješ fante, ki še niso inicirani v moškega, prideš do zgoraj omenjene številke.
- Odgovornost. Nihče ne more biti stalno vodja skupine. Vodja je sicer potreben za vodenje vsakega srečanja, ampak se mora menjati in odgovornost mora biti porazdeljena. Vsi so enakopravni člani skupine.
- Pogostost. Pogosta srečanja so ključ do uspeha. Naš živčni sistem razvija nove povezave s pogostimi stiki. Tako kot ponovitve vzpodbudijo živčni sistem k prilagajanju, tako pogosta srečanja pripomorejo k večji povezanosti skupine.
- Pripadnost. Vsi pripadniki istega plemena imajo neko skupno lastnost, prav tako morajo moški za skupno druženje imeti neko stično točko, ne glede na to, kako nenavadna je. V plemenu imajo lahko vsi isti tatoo ali častijo istega boga. Ena skupna lastnost seveda ne zadostuje, je pa pogoj, da lahko naprej raziskujemo naše razlike in podobnosti.
- Enakost. Vsak mora biti pripravljen poprijeti za delo, narediti nekaj za skupino, jo voditi, jo varovati.
- Avtentičnost. Vsak je odgovoren, da je, to kar je. In ko je pristen, to nima nikakršnih posledic zanj.
Moške skupine danes
Naša družba nam preprečuje, da bi bili avtentični, da smo kar smo, in nas vzgaja drugače od rojstva naprej. Skozi to razumevanje so se ponovno vzpostavile moške skupine. Tokrat na zdravih temeljih. Nekatere obstajajo že desetletja, z istimi člani.
Projekt moške skupine je odprt za vse moške, ki premorejo samozavest, moč in ranljivost, da se zavestno povežejo z drugimi moškimi in medsebojno delijo svoje življenjske izkušnje. Dobro delujoča skupina nam pomaga raziskovati naše čustvene rane, nam daje oporo in navdih ter nas drži za naše besede in obljube.
Hkrati kot moška skupina tudi razumemo, da ostali moški v skupini niso naši terapevti ali rešitelji. So bratje, ki z nami delijo to potovanje. Prav to je tisto, kar pripomore k boljšemu razumevanju sebe in drugih.
Ta stran je namenjena vsem, ki se moški skupini želijo pridružiti in jo soustvarjati.
Prvo moško skupino v Sloveniji je po našem vedenju organiziral Peter Kamničar v letu 2008, kasneje se pa preselil v tujino. Leta 2013 je po delavnici Elija Burna to obudil Borut Bric, 2017 pa je na pobudo Mateja Delakorde nastal projekt, ki je pred tabo.
