V moško skupino znotraj projekta moske-skupine.si lahko vstopi moški, ko postane polnoleten (18 let). Zgornje starostne omejitve ni. Starostni razpon, ki ga trenutno beležimo v skupinah je od 21 do 61 let. Ta starostna raznolikost v skupine prinaša veliko vrednost, saj svoje življenjske izkušnje in zgodbe lahko deli tudi več generacij v eni sami skupini.
Včasih se pojavi kakšen komentar, da je moška skupina namenjena “novodobnim” in mlajšim moškim, ki se iščejo in imajo probleme sami s sabo. Resnica oz. modrost se skriva nekje drugje.
Vsak moški, ne glede na starost, nosi v sebi darilo v obliki modrosti, izkušenj, uvidov, zaznav, moči, podpore, empatije, ali katerekoli čustvene ali druge energije, ki jo MORA deliti z drugimi moškimi, da bi živel svoje moško poslanstvo. Prav tako je zrel moški pripravljen sprejeti od drugih moških vse zgoraj našteto in skozi to oplemenititi svojo prisotnost v Življenju, zadihati s polnimi pljuči in se realizirati. Tako nesebično dajanje kot srčno sprejemanje sta potrebna pogoja za zdravo moško rast. Ta se neha, ko narediš svoj zadnji izdih.
Praktično vsak moški lahko veliko da in se veliko nauči iz moške skupine. Tudi moški, ki veljajo za vodilne raziskovalce moškosti (David Deida, Eli Buren, Zat Baraka) so npr. v moških skupinah. Druženje z drugimi moškimi na avtentičen način je eden izmed pogojev za zdravo moško rast in ostrenje svojega življenjskega poslanstva. Čez deljenje, refleksijo in izzive, ki jih moška skupina odpira.
Spodnjo izkušnjo z moško skupino je podelil Albin, ki ima 53 let.
V prvo moško skupino na celjskem sem se lani vključil po informaciji s strani znanke, ki izvaja zvočne kopeli. Verjetno zato, ker sem ji nekoč povedal, da so njene »delavnice« sicer zelo fajn, da pa me je zmotila večinska ženska energija. Bilo je prisotnih tudi za vzorec moških pa so (smo) se kar nekam izgubili, brez da bi imeli kakšen kontakt med sabo. No in kakšno leto zatem me pokliče njen takratni fant, ki me tudi pozna in pove, da bo na »dan mučenikov« organizirana zvočna kopel samo za moške in da me vabi, da se jim pridružim. In sem šel. Res smo bili sami moški in ena ženska, ki je posebej za nas izvedla tudi prilagojeno »moško« zvočno kopel. Že takrat sem začutil, da bi v izključno moškem krogu lahko bilo prisotne še več pristne moške energije.
Poslal sem prijavnico za moške skupine in nato dobil povratno informacijo, da se srečamo na informativnem sestanku. Zbere se nas pestra druščina različnih moških, tako po velikosti, starosti, kraju bivanja pa še čem. Občutja iz tistega prvega srečanja bi lahko primerjal z občutji na »delavnici« za ohranitev vozniške po pridobljenih XX točkah… Tudi tam smo bili sami moški, ki se prej nismo poznali, sedeli smo v krogu, v neki začetni zadregi s pogledi rahlo do zmerno navzdol, z nekim pričakovanjem v smislu »naj se že začne in naj nekdo nekaj pove«… Tišina zna bit včasih prav naporna.
Vmes so se pojavljali tudi dvomi, kako bom sprejet, kako bom razumljen v tem mojem statusu. Pred natanko 20 leti sem se namreč iz čisto osebnih razlogov odločil, da bom »sam sebi družina«. Kakor koli se je to takrat slišalo posebno, se tudi še danes. Gre za obliko samskega življenja, ki je polno, je odgovorno do sebe in družbe, je samotno, ni pa samotarsko. Ni celibatno, niti ni razuzdano in kar nekaj vse vprek… Že takrat sem vedel, da je to ena težjih oblik prehoda skozi življenje. Da bo na tej poti veliko dilem, predvsem pa vztrajnega in poglobljenega dela »na sebi« in seveda tudi »s sabo«, kakor koli se to sedaj sliši ali razume.
Vedel sem, da v nekaterih tipično moških temah, kot je kako biti boljši oče, in kako uspešno »zadovoljiti« partnerko, pač ne bom mogel enakovredno sodelovati. So pa področja kot je pojem svobode in obvladovanje časa in prostora, kjer pa bom lahko podelil kar nekaj nabranih življenjskih izkušenj. Vedel sem tudi, da sem na svoji dosedanji »duhovni« poti razčistil in predelal že marsikaj, da pa bi kakšno temo ali dilemo lahko razjasnil le z zrelimi in odgovornimi predstavniki moškega spola, ki bodo hkrati zaupanja in spoštovanja vredni. Že prej v življenju se kdaj zgodilo, da sem lahko kakšno čisto življenjsko in pa »moško« temo izmenjal z naključnim neznancem, kje v hribih ali na potovanju – prej kot pa doma z bratom ali sokrajanom za šankom v vaški gostilni.
Skratka vsem moškim ne glede na stan, starost, vrednote, prepričanja… priporočam vključitev v »moško skupino«. Dobili boste ustrezno podporno okolje in pomoč pri razrešitvi kakšne dileme ali strahu, dobili uvid v način delovanja drugih moških in spoznali njihove izkušnje ter izmenjali poglede. Življenje je preveč dragoceno in prekratko, da ga v svoji moškosti ne bi živeli polno in odgovorno in s tem zagotovili srečo sebi in vsem tistim, ki jih na naši poti imamo ali srečamo.
Albin, 53 let
